Zavarovalnica Triglav je največja slovenska zavarovalnica in nadzorna družba Skupine Triglav, hkrati pa je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria. Skupina deluje na sedmih trgih v šestih državah in širše mednarodno prek partnerstev s podjetji za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. S svojim znanjem, izkušnjami in finančno močjo že več kot 120 let upravičuje zaupanje strank in ostalih deležnikov. Ključna stebra njenega poslovanja sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. Glavne vrednote podjetja so odzivnost, enostavnost in zanesljivost. Njegova vizija je postaviti standard za izjemno uporabniško izkušnjo – vedno in povsod. S trajnostno naravnanostjo delovanja je razvojno naravnano okolje za zaposlene, povezano s partnerji ter stabilna, varna in donosna naložba za vlagatelje.

V okviru razvoja organizacijske kulture nadaljujejo z ustvarjanjem zelo uspešne in storitveno usmerjene organizacijske kulture, ki podpira strateške poslovne usmeritve, ter organizacijskega okolja, ki zdrave, zadovoljne in zavzete zaposlene spodbuja k razvoju veščin in kompetenc za uspešno doseganje ciljev. Poseben poudarek je na timskem delu, medgeneracijskem sodelovanju, zdravemu načinu življenja in dela ter usmerjenosti v odnose.

Že pred desetimi leti so jim kadrovske projekcije kazale, da se bo delež starejših zaposlenih v naslednjem obdobju močno povečal. Ta ugotovitev jih je ob hkratnem upoštevanju demografskih razmer v Sloveniji spodbudila k hitremu ukrepanju. Njihov cilj je bil zagotoviti zadostno število strokovno usposobljenih in kompetentnih zaposlenih, digitalizirati in optimizirati delovne procese, dvigniti digitalne kompetence zaposlenih, izboljšati ugled blagovne znamke delodajalca in spremeniti organizacijsko kulturo tako, da bo naklonjena tudi starostni raznolikosti. Starejše zaposlene so začeli pripravljati na spremembe in jih spodbujati k vseživljenjskemu učenju, da bi preprečili zgodnje kognitivno upokojevanje in povečali motivacijo za delo. Danes starejši zaposleni tudi zaradi spremembe pokojninske zakonodaje ostajajo dlje časa aktivni izvajalci delovnih procesov. Kot delodajalec spodbujajo delo v starostno mešanih delovnih skupinah, s čimer zagotavljajo primerno okolje za razvoj medsebojnega mentorstva in preprečujejo, da bi starejši zaposleni ob odhodu izgubili organizacijska znanja, pridobljena v večletni poklicni karieri.

Dela so začeli projektno. Na začetku so veliko časa namenili informiranju zaposlenih, spodbujanju k sprejemanju sprememb in vseživljenjskemu učenju ter skrbi za ohranjanje njihove psihofizične kondicije. V nadaljevanju bomo v sodelovanju z Inštitutom dr. Anton Trstenjak razvili in izvajali izobraževalni program za vodilne zaposlene in vodje. Vodje smo spodbujali k aktivnemu vključevanju starejših zaposlenih, uvajanju sprememb v organizaciji dela in oblikovanju starostno mešanih delovnih skupin. Danes ostaja večina starejših zaposlenih zadovoljnih in aktivnih izvajalcev delovnih nalog do izpolnitve pogojev za upokojitev, nekateri pa tudi dlje.

Tudi dobro načrtovane in izvedene aktivnosti v procesu prilagajanja starejših zaposlenih ne zagotavljajo hitrih sprememb. Prvi rezultati so opazni po nekaj letih. Na začetku so bili soočeni z zadržanim odzivom tako vodilnih zaposlenih kot menedžerjev. Njihovi starejši zaposleni so kljub zavedanju sprememb še vedno prepogosto poskušali hitro oditi, njihov interes za učenje in nadaljnje delo pa je rasel počasi. Tudi vodje so potrebovali podporo in nenehno spodbujanje pri vključevanju starejših, uvajanju novih načinov dela ter prilagajanju delovnega okolja in delovnih procesov.

Zato je dosledna in celovita komunikacija s starejšimi in vodji izjemno pomembna. Ker je v prvih fazah projekta napredek minimalen, obstaja nevarnost upada motivacije za nadaljnje delo tudi v strokovnem timu. Izjemno pomembno je, da ima projektni vodja podporo najvišjega vodstva za kontinuirano spremljanje procesa, intenziviranje aktivnosti ob zastoju, skrb za motivacijo ekipe glede izvedenih aktivnosti, obveščanje vseh ključnih deležnikov in promocijo pomembnih dosežkov starejših zaposlenih in starostno mešanih delovnih skupin.

Predvsem ne smemo varčevati s časom, ki ga namenimo komunikaciji in spodbujanju dela v starostno mešanih delovnih skupinah. Pri takih oblikah dela pridobijo vsi, mladi npr. tiho znanje starejših, ki bi se sicer z njihovim odhodom izgubilo, starejši pa digitalna znanja in veščine, ki jim jih lahko posredujejo mlajši kolegi.

varnejša prihodnost za vse deležnike